Почитуван Г-дин Јанко,
Редовно ја следиме твојата емисија која е најгледана и затоа ти се обраќаме во надеж дека ќе одвоиш простор во емисијата за да го прочиташ нашето известување.
Ние сме малцински акционери и повеќето сме пензионери или избркани како технолошки вишок па немаме сила да се бориме со моќници како газдите кои сега се доминантни сопственици.
Учествувавме во приватизацијата со купување на акциите кои ги отплатувавме од плата (100 ДМ по и акција ). По некоја година ни ги намалија акциите на 70 ДМ по акција и ни одзедоа по 20 акции за да емитуваат нови (во март 2001 год.) кој ги купи сегашниот доминантен сопственик
Од кога се дојдени доминант. сопственици работат неодговорно и недомаќински па компанијата која имаше 1900 вработени (сега има 360 ) и од 10 погони сега работи само еден.
Неможејќи ништо да сториме (како вработени не смеевме ) гледавме како компанијата пропаѓа и се се распродава но се надевавме дека ќе почнат успешно да работат и дека како малцински акционери кои учествувавме во оснивачкиот капитал ќе добиеме дивиденда но тие за 14 год. целиот имот го распродадоа а нас ни денар не ни дадоа велејќи дека се во загуба заради тешките услови за работа во нашата Држава
Тие се моќни ѓи знаат законите и се што направиле по Статут и на Акцион. Собр. е во нивна корист а ние немоќни жалиме за она што со години го вложувавме и се надевавме на нови инвестиции и успеси.
Te замолуваме да ни помогнеш и во емисијата да повикаш некој кои ќе ги објасни правата на Малцинските акционери со совет како да ја бараме правдата низ институциите во Државата кога доминантните газди се моќни и се прикажуваат дека работат според законот а се распродаваат и денар не ни даваат од продажбите на имотот во кој со години сме инвестирале .
Со оглед на годините сме немоќни но нашите деца ја продолжуваат битката со газдите кои не заборавиле како малцински акционери.
Никогаш не ни пратиле покана за акционерско собрание велат дека имало на нивната веб. страна и во еден весник еднаш (и законски биле покриени ) но тие знаат со нашите години ние ни интернет користиме ни весник читаме па дали имаме право да бидеме писмено повикани.
Зар е можно странец да дојде да работи 14 год со загуба и Надзорниот и Управниот Одбор повеќе од 10 год да не се смени.
Тие секогаш за нив делат награди месечно по 300 Евра а за нас кои по 40 год. работевме ни денар ни немаат дадено.
Ти се заблагодаруваме ако може во твојата емисија да повикаш некој компетентен за оваа проблематика зошто во многу компании Малцинските акционери не си ги знаат правата .
Со почит, малцински акционери .
ПС еве што јас најдов како (прва правна ) помош
http://www.pravdiko.mk/vodich-za-zashtita-na-pravata-na-maltsinskite-aktsioneri/
1
VODI^
ZA[TITA NA PRAVATA NA MALCINSKITE
AKCIONERI
Ovaa publikacija e podgotvena od strana na d-r. Mil~o ]upev so
velikodu{nata poddr{ka na Agencijata na SAD za Me|unaroden
Razvoj (USAID)
Mislewata izrazeni vo ovaa publikacija im pripa|aat na avtorite i
ne gi izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za Me|unaroden
Razvoj i Vladata na Soedinetite Amerikanski Dr`avi.
2
Voved
Za{titata na pravata na malcinskite akcioneri, od zloupotrebata od
strana na mnozinskite, e edna od osnovnite celi na zakonot. Osobeno {to
vo praksata na korporativnoto upravuvawe vo Republika Makedonija
zloupotrebata na pravata na malcinskite akcioneri ostana kako edna od
najserioznite slabosti. Od tuka zakonot se fokusira vrz pravata, merkite
i pravnite lekovi koi {to }e ovozmo`at za{tita na malcinskite
akcioneri od zloupotreba na nivnite prava. Me|utoa zakonot prvenstveno
gi utvrduva pravilata za za{titata na site akcioneri koi mo`e da gi
svrstime vo slednite kategorii:
- pravo na akcionerite da gi izbiraat i razre{uvaat ~lenovite na odborot
na direktori (kaj ednostepeniot sistem na upravuvawe) i ~lenovite na
nadzorniot organ ( kaj dvostepeniot sistem na upravuvawe);
- vr{ewe kontrola vo raboteweto na dru{tvoto;
- obvrski na direktorite i rakovodnite lica;
- pravo na akcionerite da bidat informirani;
- pravni lekovi-za{tita pred sud.
Pravo na izbor na organite na upravuvawe. Osnovno pravo na akcionerite e
da gi izbiraat i razre{uvaat ~lenovite na organite na dru{tvoto (so
isklu~ok na ~lenovite na upravniot odbor, koi gi nazna~uva i razre{uva
nadzorniot odbor). Vo vrska so pravata za izbor i razre{uvawe zakonot
posvetuva posebno vnimanie. Toj gi utvrduva pred se preduslovite za site
onie koi sakaat da se kandidiraat za ~lenovi na organite na upravuvawe,
na~inot na izborot na organi, zakonskiot rok za vr{ewe na dol`nosta
vnesuva zabrana za ~lenuvawe vo pove}e odbori na razli~ni akcionerski
dru{tva. Zakonot predviduva obvrska za sekoj kandidat za ~len na odborot
na direktori, odnosno na ~len na nadzorniot odbor, da se objavuvaat
podatoci vo pismena forma. Neophodni podatoci koi se objavuvaat za
kandidatite se: vozrast, pol, obrazovanie i drugi profesionalni
kvalifikacii, rabotno iskustvo i kako go steknal, vo koe dru{tvo e ili
bil ~len na organot na upravuvawe, odnosno nadzoren odbor, broj na akcii
{to gi poseduva vo dru{tvoto i drugo. Podatocite za kandidatite za ~len
na organot se dostavuvaat najdocna sedum dena pred Sobranieto da pristapi
kon izbor, i tie mora da se dostapni za sekoj akcioner. ^lenovite na
odborot na direktori i ~lenovite na nadzorniot odbor se biraat od strana
na Sobranieto. Izborot se vr{i so mnozinstvo glasovi od akciite so pravo
na glas od kvorumot opredelen za rabota na Sobranieto, dokolku so
Statutot na dru{tvoto ne e poinaku uredeno. Isto taka, Sobranieto na
acionerite vo sekoe vreme mo`e da gi razre{i ~lenovite na odborot na
direktori, odnosno nadzorniot odbor. ^lenovite na upravnniot odbor gi
bira no, i vo sekoe vreme mo`e da gi razre{i, nadzorniot odbor. Za ~len na
3
organot na upravuvawe, odnosno nadzorniot organ mo`e da bide birano
samo fizi~ko delovno sposobno lice. Mo`e da se izbere i pravno lice za
neizvr{en ~len na odborot , odnosno nadzorniot odbor, no vedna{ po
izborot pravnoto lice mora da nazna~i postojan zastapnik so isti prava,
obvrski i odgovornost kako i drugite neizvr{ni ~lenovi na organot.
Isto taka, zakonot go ograni~uva brojot na ~lenstvoto vo odborite za
neizvr{nite ~lenovi na odborot na direktori ili ~lenovite na
nadzorniot odbor na pet akcionerski dru{tva. Za izvr{nite ~lenovi i
~lenovite na upravnite odbori utvrdena e zabrana za vr{ewe na dol`nost
vo pove}e od edno dru{tvo.
Obvrski na direktorite i rakovodnite lica. Zakonot gi odreduva
standardite za odnesuvaweto na ~lenovite na organite na dru{tvoto.
Minimalen standard na odnesuvawe na ~lenovite na organite i
menaxmentot e zasnovan na konceptot na dobra vera (bona fide), i
rabotewe vo interes na dru{tvoto i vo interes na akcionerite. Toa se
op{tite principi koi go pokrivaat raboteweto na ~lenovite na organite
i menaxerite i koi bi trebalo da se primenuvaat zaedno so odredbite za
konflikt na interesite. Postojat niza pri~ini da se ograni~at
okolnostite vo koj ~lenovite na organite i menaxmentot se odgovorni za
aktivnosti prevzemeni vo dobra vera i bez konflikt na interesi.
Delovnite odluki go vklu~uvaat rizikot i ~esto moraat da se prevzemat vrz
osnova na ograni~eni informacii. Od druga strana akcionerite ne sakaat
~lenovite na organite da bidat nebre`ni i nesovesni vo pogled na
upravuvawe so dru{tvoto. Zatoa zakonot ja voveduva obvrskata za sovesnost
za ~lenovite na organite na upravuvawe. Zakonot vo ~len 361 utvrduva:
" ^lenovite na organite na upravuvawe odnosno nadzorniot odbor se
dol`ni da gi izvr{uvaat ovlastuvawata koi im se dadeni so ovoj Zakon i
Statutot na dru{tvoto vo interes na dru{tvoto i vo interes na
akcionerite, so vnimanie na ureden i na sovesen trtgovec i ne mo`at da gi
prenesuvaat svoite ovlastuvawa na drug ~len na organot na upravuvawe
odnosno nadzorniot odbor."
Odgovornost za povreda na dol`nost. ^lenovite na organite na upravuvawe
se solidarno i neograni~eno odgovorni dokolku ne se odnesuvaat so
vnimanie na ureden i sovesen trgovec i pritoa ja povreduvaat nivnata
dol`nost kon dru{tvoto. ~lenovite na organite podle`at na slednite
vidovi na odgovornost:
- vra}awe na vlogovite vo dru{tvoto;
- pla}awe na kamati ili dividendi na akcionerite;
- zapi{uvawe, steknuvawe, prifa}awe na zalog nad akciite, ili
povlekuvawe na akcii od dru{tvoto;
- podelba na imotot na dru{tvoto;
4
- neovlasteni isplati vo slu~aj na nelikvidnnost ili prezadol`enost;
- podnesuvawe na la`na godi{na smetka i finansiski izve{taj;
- zloupotreba i neovlasteno koristewe na imotot na dru{tvoto;
- nepravilno izdavawe na akcii povrzano so uslovno zgolemuvawe na
osnovnata glavnina.
Zabrana za konkurencija i konflikt na interesi. ^lenovite na odborot na
direktori, odnosno upravniot odbor, ne smeat da go stavaat svoite
interesi nad interesite na dru{tvoto. Zakonot voveduva zabrana (~len 348)
za ~lenovite na odborot na direktori, odnosno upravniot odbor, bez
odobruvawe na odborot na direktori, odnosno nadzorniot odbor da
prevzemaat:
- izveduvawe na raboti vo ramkite na predmetot na rabotewe na dru{tvoto,
za nivna smetka ili za smetka na treti lica;
- izveduvawe na bilo kakvi plateni ili neplateni raboti vo drugo dru{tvo
koe ima ista ili sli~na delovna aktivnost, bilo za nivna ili za smetka na
treti lica;
- da bide ~len na organ na upravuvawe ili nadzoren odbor, ili kontrolor vo
drugo dru{tvo koe ima ista ili sli~na delovna aktivnost; i
- izveduvawe na aktivnosti vo prostoriite na dru{tvoto za negova smetka
ili za smetka na treti lica.
Za {teti nastanati od nedozvoleni dejstva zakonot na akcionerite im go
dava pravoto na `alba so cel dobivawe na nadomest na {teta, zakonski
prava i beneficii za smetka na dru{tvoto.
Ednakvi prava na akcionerite. Zakonot go garantira ednakviot tretman na
akcionerite. Vo ~len 321 utvrduva:
"Akcionerite pod ednakvi uslovi imaat ednakva polo`ba vo dru{tvoto. "
Vrz osnova na ovoj princip se isklu~uva, po bilo koj osnov da se
favorizira odredena akcionerska grupa za smetka na druga. Dokolku
odredeni akcioneri sklu~at dogovori ili prevzemat drugi pravni dejstvija
so koi gi povreduvaat pravata i interesite na ostanatite akcioneri,
takvite aktivnosti se smetaat za ni{tovni. So ova se isklu~uva sekoja
aktivnost koja }e rezultira so favorizirawe ili privilegirawe na
odredena akcionerska grupa nasproti druga. Obvrska e na menaxmentot da
deluva vo najdobar interes na dru{tvoto, {to zna~i vo najdobar interes na
dru{tvoto vo celina.
Pravo na akcionerite da bidat informirani. Pravoto na informiranost,
kako osnovno pravo na akcionerot e pravo koe obezbeduva ostvaruvawe na
interesite na akcionerot. Imeno, samo akcioner so poseduvawe na
blagovremena i vistinska informacija mo`e da pravi relevantna procenka
i da se opredeluva po predlog-odlukite na Sobranieto, so cel da gi ostvari
svoite prava opredeleni so Zakon, odnosno Statutot na dru{tvoto. Pokraj,
5
pravoto na informiranost, Zakonot go utvrduva i pravoto na akcionerot,
koga ne u~estvuva vo upravuvaweto, da bide li~no informiran za
raboteweto na dru{tvoto, pravoto na uvid vo knigite, aktite i drugite
dokumenti na dru{tvoto. Dru{tvoto e dol`no, na barawe na akcionerot,
da mu obezbedi kopija od aktite. Za akti koi se predmet na rasprava ili
odlu~uvawe preku dopi{uvawe dru{tvoto gi obezbeduva besplatno, no vo
site drugi slu~ai nadomestokot ne mo`e da bide pogolem od stvarnite
tro{oci. Dokolku na akcionerot ne mu bidat obezbedeni kopii od
dokumentite, ima pravo na za{tita na svoite prava pred sud, na na~in i
pod uslovi opredeleni so Zakon.
Dru{tvoto e dol`no na barawe na akcionerot da mu obezbedi pravo na uvid
vo aktite i drugite dokumenti vo sedi{teto na dru{tvoto, na na~in
opredeleni so Statutot. Zakonot utvrduva deka pravoto na informiranost
za zapisnicite i odlukite od sostanocite na organite na upravuvawe
akcionerite mo`at da gi ostvarat preku neizvr{ni ~lenovi na Odborot na
direktori ili preku Nadzoren odbor.
Ako na akcionerot ne mu se dozvoli uvid, toj mo`e da podnese predlog do
Sudot za da mu se ovozmo`i uvid vo aktite i dokumentite. Sudot e dol`en
vo rok od 8 dena od denot na podnesuvaweto na baraweto da donese Odluka
so cel da se izbegnat mo`ni zloupotrebi na dobivawe na informacii
steknati preku uvidot vo dokumentite. Zakonot zabranuva akcionerot javno
da gi objavuva ili prezentira informaciite, osven na akcionerite, i toa,
dokolku ostvaruva nekoe pravo opredeleno so Zakon ili Statut pred
nadle`en organ, ili pak ako tie ve}e ne se javno objaveni.
Vo vrska so op{tite odredbi za objavuvawe na informacii, e obvrska na
dru{tvoto da izgotvuva godi{ni smetki i finansiski izve{tai. Na
golemite i srednite akcionerski dru{tva i dru{tvata ~ii hartii od
vrednost kotiraat na Berza, e obvvrska da podgotvuvaat svoi finansiski
izve{tai vo soglasnost so me|unarodnite standardi za finansisko
izvestuvawe. Sobranieto na akcionerite e ovlasteno da nazna~uva ovlasten
revizor, koj e dol`en da podnese izve{taj za izvr{enata revizija spored
me|unarodnite revizorski standardi. Isto taka, Sobranieto gi odobruva
finansiskite izve{tai i izve{taite za raboteweto na dru{tvoto.
Pravo na prvenstveno kupuvawe na akcii. Akcionerite imaat pravo na
prvenstvo na kupuvawe na akcite pri izdavawe na novi emisii. Organot na
upravuvawe e dol`en, vrz osnova na Odlukata za zgolemuvawe na osnovnata
glavnina, da objavi povik do akcionerite.
Organot na upravuvawe, objavuva povik do akcionerite. Povikot se
objavuva, spored Odlukata za zgolemuvawe na osnovnata glavnina so
vlogovi. Povikot se objavuva najmalku vo eden dneven vesnik. Vo povikot,
akcionerite se izvestuvaat, vo rok ne podolg od 30 dena, no ne pokus od 15
6
dena od denot na objavuvaweto na povikot, da go zapi{at onoj del od novoizdadenite
akcii koj odgovara na u~estvoto na nivnite akcii vo osnovnata
glavnina pred nejzinoto zgolemuvawe, odnosno da go iskoristat pravoto
na prvenstvo za zapi{uvawe na novoizdadenite akcii. Akcionerite mo`at
da se otka`at od ova pravo so Odlukata za zgolemuvawe na osnovnata
glavnina so vlogovi.
Organot na upravuvawe, istovremeno, pismeno go informira sekoj akcioner
za iznosot na izdadenite akcii, za brojot na akciite koj{to odgovara na
u~estvoto na negovite akcii vo osnovnata glavnina i za rokot vo koj{to akcionerot
mo`e da gi zapi{e novite akcii. Po istekot na rokot, pravo na
zapi{uvawe na novoizdadenite akcii imaat i drugi lica vo rok {to ne e
pokus od 15 dena od denot na istekot na utvrdeniot rok.
Za{tita pred sud. Za bilo kakva povreda na akcionerskite prava od strana
na organite na dru{tvtoto, akcionerot ima pravo da bara za{tita pred
sudot. Ova e osnovnoto pravilo utvrdeno vo Zakonot za za{tita na pravata
na sekoj akcioner, dokolku negovite prava se povredeni od strana na
dru{tvoto. Akcionerite mo`at da se soglasat deka pred da se prevzemat
drugi dejstvija, tie }e se obidat po pat na posreduvawe, odnosno arbitra`a
da go razre{at sporot.
Akcionerite imaat pravo so tu`ba da baraat pobivawe na Odlukite na
sobranieto, odnosno da se utvrdi ni{tovnost. Tu`ba protiv dru{tvoto so
koe se bara utvrduvawe na ni{tovnost na odluka na sobranieto mo`e da
podnese sekoj akcioner, organot na upravuvawe ili ~len na organot na
upravuvawe ili na nadzorniot odbor.
Vo zakonot na integralen na~in se regulirani pri~inite za ni{tovnost,
povikuvawe na ni{tovnost, tu`bata za utvrduvawe na ni{tovnost,
pravnite posledici od ni{tovnosta, pobivaweto na odlukata, subjektite
koi mo`at da pobivaat Odluka, tu`bata za pobivawe i pravni posledici od
pobivaweto i obvrskata za dostavuvawe i upis na sudot.
Barawe na odgovornost za {teta predizvikana od ~lenovite na organot na
upravuvawe. Vo ~lenot 362 e utvrdeno pravoto na nadomest za {teta vo
polza na akcionerite, koja e predizvikana od ~lenovite na organot na
upravuvawe na dru{tvoto. Zakonot ja dopu{ta mo`nosta akcionerite od
~lenovite na organot na upravuvawe da baraat nadomest na {teta.
Akcionerite ne se obvrzani ova pravo da go ostvaruvaat so dobiena
soglasnost od strana na dru{tvoto. Tie pravoto go ostvaruvaat vo svoe ime.
Me|utoa, ostvaruvaweto na pravoto na nadomest na {teta e vrzano za
postoewe na nekolku pretpostavki: {tetata da e pri~ineta od strana na
~lenovite na odborot; {tetata mo`e da e napravena vo bilo koj vid:
materijalna ili nematerijalna, pretrpeni zagubi, propu{tena dobivka i
dr.; {tetata mo`e da bide pri~ineta od odredeni dejstvija ili propu{tawe
7
na ~lenovite na odborot; potrebno e vinata da bide locirana kaj ~lenovite
na Odborot. Odgovornosta na ~lenovite na organot e solidarna i
neograni~ena. Pravoto za ostvaruvawe na baraweto za nadomest za {teta
zastaruva za pet godinii od denot koga nastanalo pravoto da se istakne
baraweto za nadomest za {teta.
Zadol`itelni odredbi za za{tita na malcinskite akcioneri. So cel da se
onevozmo`i malcinskite akcioneri da bidat vo podredena polo`ba vo
ostvaruvaweto na svoite prava od dominacijata na mnozinskite akcioneri,
Zakonot utvrduva zadol`itelni odredbi vo koj }e se za{tituvaat pravata
na malcinskite akcioneri.
Edna od posebnite obvrski za za{tita na malcinskite akcioneri se i
odredbite kade {to se utvrduva kvalifikuvano mnozinstvo pri donesuvawe
na odlukite. Zakonot kvalifikuvanoto mnozinstvo go predviduva koga
odlukite se nosat so najmalku dve tretini od akciite so pravo na glas,
pretstaveni na Sobranieto. Donesuvaweto odluki so kvalifikuvano
mnozinstvo im ovozmo`uva na malcinskite akcioneri da imaat u~estvo vo
donesuvaweto na odlukite, odnosno od niv mora da se bara podr{ka za
odlukite da bidat doneseni. Se razbira, zavisno od vkupniot broj koj {to go
poseduvaat malcinskite akcioneri. Dokolku, mnozinskiot akcioner
poseduva kvalifikuvano mnozinstvo, glasovite na malcinskite akcioneri
odnosno paketot na akcii koj tie go poseduvaat stanuva irelevanten.
Me|utoa, ako mnozinskoto upravuvawe se zasnova na pomalku od dve tretini
na akcii so pravo na glas, podr{kata od malcinskite akcioneri stanuva
zna~ajna pri donesuvawe na odlukite. Odluki koi se donesuvaat so
kvalifikuvano mnozinstvo se odnesuvaat za slednite pra{awa: davawe
zaemi na ~lenovi na upraven, odnosno nadzoren odbor; davawe na odobrenie
za ovlastuvawe na upravniot odbor, koga nadzorniot odbor go odbil toa;
otpovikuvawe na pravo na prvenstvo na akcionerite so prioritetni akcii;
izmeni na Statutot; zgolemuvawe na osnovnata glavnina; delumno ili
celosno otpovikuvawe na prvenstveno pravo vo pogled na izdavawe na novi
akcii; namaluvawe na osnovnata glavnina; prestanok na dru{tvoto,
odobruvawe na golemi zdelki; statusni promeni na dru{tvoto, osven ako ne
e potrebna ednoglasna soglasnost. Zakonot predviduva ednoglasna
soglasnost za odluki vo vrska so statusni promeni, ako kako rezultat na
statusnite promeni se zgolemuvaat obvrskite na postoe~kite akcioneri.
Vo toj slu~aj malcinskite akcioneri se za{titeni bidej}i site imaat
pravo na veto. Odredeni su{tinski promeni, kako {to se preobrazbite,
pripojuvawata, spojuvawata, podelbata na dru{tvata, ja nametnuvaat
obvrskata za zadol`itelen otkup na akciite od akcionerite koi se
sprotivstavile na takvite promeni. Zakonot, utvrduva deka dru{tvoto
8
mora da gi otkupi akciite od akcionerot {to se sprotivstavuva po fer
cena. Dokolku akcionerot ne se soglasuva so ponudenata cena na akciite,
toj mo`e da podnese predlog do sudot za da se utvrdi vrednosta na akcijata
so cel da se otkupi. Sli~no pravo e predvideno vo slu~aj na
sprotivstavuvawe na akcioner pri pripojuvawe, spojuvawe i podelba.
Sekoj akcioner ima pravo, vo koe bilo vreme, da podnesuva inicijativa za
vklu~uvaweto na to~ki na dneven red za narednoto sobranie. Zna~i, zakonot
ja dopu{ta mo`nosta akcionerot da pokrene inicijativa za vklu~uvawe na
pra{awa koi {to toj gi smeta za osobeno zna~ajni za sednica na sobranieto
koja {to seu{te ne e svikana.
Za sobranie koe e ve}e svikano, dopolnuvawe na dneven red so vklu~uvawe
na odredeni to~ki, po pismen pat, mo`at da baraat akcioner, odnosno
akcionerite koi zaedno poseduvaat najmalku 5% od vkupniot broj akcii so
pravo na glas. Baraweto se podnesuva do svikuva~ot na sobranieto vo rok od
osum dena od denot od koga e ispratena pokanata, odnosno od denot koga e
objaven javniot povik za sobranieto. Po pravilo svikuva~ot ne mo`e da go
odbie baraweto za dopolnuvawe na dnevniot red. Sepak, Zakonot dopu{ta
baraweto da ne bide prifateno vo slednite slu~ai:
- ako akcionerot odnosno akcionerite go propu{tile rokot;
ako akcionerot odnosno akcionerite ne poseduvaat dovolen broj akcii so
pravo na glas vo dru{tvoto;
- ako to~kata, odnosno to~kite koi{to se bara da bidat vklu~eni vo
dnevniot red na sobranieto ne spa|aat vo negova nadle`nost ili ne se vo
soglasnost so statutot ili so Zakonot.
Svikuva~ot na sobranieto e dol`en baraweto da go isprati do site
akcioneri, odnosno da go objavi na ist na~in na koj {to go objavil javniot
povik za u~estvo na svikanoto sobranie, najdocna osum dena pred denot na
negovoto odr`uvawe.
Dokolku baraweto ne e staveno na dneven red, kone~na odluka po baraweto
donesuva sobranieto pri usvojuvawe na dnevniot red.
Kumulativno glasawe. Zakonot predviduva mo`nost za kumulativno
glasawe pri izborot na ~lenovite na Odborot na direktori ili na
Nadzorniot odbor, ako toa e opredeleno so Statutot na dru{tvoto. Zna~i,
toa ne e mandatorna zakonska obvrska tuku fakultativna opcija, dokolku
akcionerite ja predvidat vo Statutot. Kumulativnoto glasawe }e im
ovozmo`i na malcinskite akcioneri so pogolem broj akcii da steknat svoj
pretstavnik vo organot na upravuvawe, ili pak na grupa pomali akcioneri
da postavat ~len vo organot na upravuvawe koj ne e povrzan so menaxmentot.
Vo praktikata, malcinskite direktori, koi se izbrani so kumulativno
glasawe, mnogu ~esto }e bidat nadglasuvani. Me|utoa, ovie prestavnici }e
im ovozmo`at na malcinskite akcioneri da dobivaat informacii za
9
delovnite uspesi i proma{uvawa na kompanijata i da gi predupredat
akcionerite za odredeni problemi.
So kumulativnoto glasawe se dozvoluva multiplicirawe na pravoto na
glas na malcinskite akcioneri, i ne pretstavuva ograni~uvawe na pravoto
na glas na dominantnite akcioneri. Nedostatokot na sistemot na
kumulativno glasawe e negovata slo`enost i akcionerite te{ko go
razbiraat. Drug nedostatok e razre{uvaweto na ~len na organot na
upravuvawe izbran so kumulativno glasawe. Imeno, razre{uvaweto na
direktor, izbran so kumulativno glasawe mo`e da se razre{i vedna{ so
prosto mnozinstvo na glasovi na dominanten akcioner.
Ako se otpovikuva eden ~len na odborot na direktorite, odnosno na
nadzorniot odbor, koj e izbran so kumulativno glasawe, ~lenot se smeta za
otpovikan ako za otpovikuvaweto glasale akcioneri so mnozinstvo glasovi
koe{to ne mo`e da iznesuva pod 90% od akciite so pravo na glas
pretstaveni na sobranieto.
Ako sobranieto otpovikuva pove}e od eden ~len na odborot na direktorite,
odnosno na nadzorniot odbor, se pristapuva kon glasawe za otpovikuvawe
na site ~lenovi na odborot na direktorite, odnosno na nadzorniot odbor.
Se smeta deka ~lenovite na Odborot na direktorite, odnosno na
Nadzorniot odbor se otpovikani ako za otpovikuvaweto akcionerite se
izjasnile so mnozinstvo glasovi od pretstavenite akcii na Sobranieto so
pravo na glas, osven ako so statutot ne e opredeleno pogolemo mnozinstvo.
Izborot na novite ~lenovi na Odborot na direktorite, odnosno na
Nadzorniot odbor se vr{i so kumulativno glasawe.
Kumulativnoto glasawe bi go ilustrirale so sledniot primer:
Akcionerot A ima 55 akcii koi mu davaat pravo na glas vo Sobranieto so
vkupno 200 glasovi. Na sobranieto se glasa za izbor na 5 neizvr{ni
~lenovi na Odbor na direktori. Pri obi~no glasawe toj nikoga{ nema da
bide vo mo`nost da izbere eden od 5-te neizvr{ni direktori kolku {to e
zakonskiot minimum ako se izbere ednostepeniot sistem na upravuvawe. So
kumulativno glasawe brojot na akcii so pravo na glas se mno`i so brojot na
direktori koi treba da bidat izbrani (5 vo na{iot primer). Taka,
akcionerot A }e ime 275 glasa i toa e vkupniot broj na glasovi koi gi ima
pri glasaweto za izbor na neizvr{ni direktori. Toj mo`e da gi podeli
glasovite na 5 kandidati od listata na kandidati za neizvr{ni direktori.
No, toj mo`e da gi dodeli i samo na eden od niv i taka da si obezbedi edno
mesto pome|u neizvr{ni ~lenovi na Odborot na direktori, dokolku
potrebnoto mnozinstvo za izbor na neizvr{en direktor e pove}e od
polovinata od vkupniot broj na glasovi vo Sobranieto.
10
Vo amerikanskata stru~na literatura se dava i formulata za presmetuvawe
kolku akcii so pravo na glas se potrebni za da se izberat odreden broj
direktori.
1
1
+
+
=
D
S x R
X
X= na brojot na akcii so pravo na glas potreben za da se izbere sakaniot
broj na direktori
S= na vkupniot broj akcii so pravo na glas vo Sobranieto
R= na sakaniot broj na direktori koj akcionerot saka da gi izbere
D= na vkupniot broj na direktori koi trebata da se izberat.
Ako akcionerot A od prethodniot primer saka da izbere dva direktora,
formulata bi izgledala vaka:
1; 67,66
5 1
200 2 + =
+
= X
x
X
Zna~i deka na akcionerot A bi mu trebale pribli`no 68 akcii za da mo`e
da izbere 2 ~lena od redot na neizvr{ni direktori.
Sekako deka pri primenuvaweto na dadenata formula }e treba da se zemat
predvid i potrebniot kvorum i mnozinstvoto so koe se biraat direktorite
vo akcionerskoto dru{tvo.
Golemi zdelki i zdelki so zainteresirani lica. Odredbite za golemi
zdelki i zdelki so zainteresirani lica gi {titat investitorite i
akcionerite od nezakonsko steknuvawe na imot na treto lice od strana na
dru{tvoto i od nezakonski prenos na imot na dru{tvoto na rakovodni lica
vo dru{tvoto i treti lica. Golema zdelka pretstavuva zdelka (vklu~uvaj}i,
bez ograni~uvawe, zaem, kredit, zalog, garancija) ili me|usebno povrzani
zdelki, dokolku takvata zdelka, odnosno zdelki se odnesuvaat na steknuvawe
ili na otu|uvawe, ili na mo`no otu|uvawe, direktno ili indirektno na
imot na dru{tvoto ~ija {to vrednost iznesuva nad 20% od
knigovodstvenata vrednost na imot na dru{tvoto opredelena vrz osnova na
poslednite finansiski izve{tai na dru{tvoto, so isklu~ok na zdelki
izvr{eni (ostvareni) vo tekot na redovnoto rabotewe na dru{tvoto,
zdelki povrzani so steknuvawe preku zapi{uvawe obi~ni akcii na
dru{tvoto, i zdelki povrzani so steknuvawe na konvertabilni obvrznici.
Vo statutot mo`at da bidat opredeleni i drugi zdelki na koi }e se
11
primenuva postapkata na odobruvawe na golemi zdelki, na na~inot
opredelen so ovoj zakon.
Zdelki na dru{tvoto so zainteresirana strana. Sekoja zdelka (vklu~uvaj}i,
bez ograni~uvawe, zaem, kredit, zalog ili garancija) vo koja
zainteresiranata strana e ~len na organ na upravuvawe, odnosno
nadzorniot odbor ili upravitelot, vklu~uvaj}i gi i rakovodnite lica, ili
akcioner na dru{tvoto koj zaedno so povrzanite lica poseduvaat 20% ili
pove}e procenti od akciite so pravo na glas na dru{tvoto ili lice koe ima
ovlastuvawe da dava upatstva na dru{tvoto {to se zadol`itelni, se smeta
za zdelka so zainteresirana strana i se izvr{uva od strana na dru{tvoto vo
postapka vo soglasnost so odredbite na zakonot. Sekoja zdelka so
zainteresirana strana e predmet na prethodno odobruvawe od strana na
odborot na direktori, odnosno na nadzorniot odbor ili na sobranieto, na
na~inot i spored postapkata opredelena vo zakonot ili Statutot.
12